Človeški mladič je “nošenček”

Ozrimo se 2 milijona let nazaj, k prvemu človeku, ki je v majhnih lovsko-nabiralskih združbah romal po afriških stepah. Dvignil se je v pokončen položaj ( homo erectus) , za hojo uporablja le noge, roke postajajo spretnejše in služijo drugim nalogam. Posledica hoje po dveh je ožja medenica in s tem ožji porodni kanal pri ženskah. Zaradi uporabe rok in s tem pridobivanja novih izkušenj in znanj, se je osupljivo povečala inteligenca in s tem velikost možganov. Oboje skupaj je pripeljalo do tega, da se človeški otrok rodi v zelo nezrelem stanju, saj kasneje prehod glave skozi porodni kanal ne bi bil več mogoč. Če so starši hoteli zagotoviti preživetje svojega naraščaja v okolju polnem plenilcev, je moral biti dojenček v stalnem stiku z njimi. Otrok, ki ni bil v varnih rokah ali v topli koži privezan na materinem hrbtu, je bil v takratnih pogojih obsojen na smrt.

Tudi v sodobni biologiji človeškega mladička pojmujejo kot nošen tip naraščaja, v nasprotju z mladiči drugih sesalcev, ki ostajajo skrit v gnezdu ali brlogu, ali pa so kmalu po rojstvu sposobni samostojno slediti materi. Znanost to trditev podpira z naslednjimi dokazi:

Telesne značilnosti: Kljub temu da človeški novorojenčki nimajo stopal posebej prilagojenih za oprijemanje in njihove mame niso poraščene z gosto dlako, kot bi zasledili pri naših najbližjih sorodnikih v  živalskem svetu, človeški dojenčki kažejo številne lastnosti “nošenčkov”. Tako človeški, kot gorilji mladič v ležečem položaju na hrbtu, pogosto zavzame pozicijo, kjer sta nogi pokrčeni in razširjeni. Dojenček tak položaj zavzame tudi, kadar izgubi stik s podlago in je tako pripravljen za namestitev na materinem oziroma skrbnikovem boku, prižemajoč se ob njegovo telo. Poleg tega,  novorojenčkova hrbtenica še ni ukrivljena v S, temveč je zaokrožena. Taka oblika je neprimerna tako za pokončno držo, kot za ležanje, saj se dojenček z zadnjim delom stegen ne more dotakniti tal, je pa idealna za sedenje na boku odraslega.

Refleksi: Opazujmo oprijemalni in Morojeve refleks ( reakcija zdrznjenja, kjer dojenček razpre dlani in razširi roke in noge ter jih nato hitro sklene kot bi se hotel nečesa okleniti.) sočasno.  Med  aktivnim oprijemalnim refleksom sprožen Morojev refleks rezultira v še trdnejšem oklepanju z rokami pa tudi z nogami in s prižemanjem celotnega telesa. Če si predstavljamo dojenčka, ki je nošen ob materinem telesu, je to zelo uporabna reakcija ob nepričakovanih gibih, ki prepreči, da bi “nošenček”padel.

Sestava mleka: Sestava materinega mleka pri posamezni vrsti in hitrost sesanja nam ravno tako lahko pove veliko o načinu skrbi za naraščaj. Sesalce lahko grobo razdelimo v dve skupini. V prvi so tisti, katerih materino mleko ima visoko vsebnost proteinov in maščob, kjer so mladiči hranjeni v velikih razmakih ali celo samo enkrat na dan, frekvenca sesanja pa je visoka(npr. zajci). Mladiči so skriti v gnezdu ali brlogu, medtem ko mama preživi precej časa v lovu za hrano, oddaljena od njih. V drugi skupini so tiste vrste, pri katerih  mleko vsebuje malo maščob in proteinov, naraščaj pa se hrani pogosto. Značilnost te skupine je povezanost in nenehna bližina matere in mladiča, ter nizka frekvenc sesanja. Bližina se zagotavlja na več načinov, odvisno od vrste. Mladiči lahko: materi sledijo; mama jih nosi ; prezimujejo (hibernirajo) ob mami. Človeško mleko ima zelo nizko vsebnost proteinov in maščob, frekvenca sesanja je nizka, hranjenje pogosto. Torej smo pripadniki druge skupine, znotraj katere se lahko uvrstimo le k “nošenčkom”.

Tipični vzorci obnašanja: Nadaljni dokaz, da smo ljudje “nošena” in ne “v skrivališču puščena” vrsta so tipični vzorci obnašanja. Mladiči, ki večino dneva preživijo sami v brlogu ali gnezdu, ponavadi ne odvajajo blata in urina ko ni prisoten starš. Verjetno zaradi vonja, ki bi lahko privabil plenilce. Zaradi istega razloga v odsotnosti staršev ne jokajo. Oba vedenjska vzorca pa sta še kako prisotna pri človeškem dojenčku.

Razporeditev telesne maščobe: Najboljša metoda za pomoč nezrelemu dojenčkovemu termoregulacijskemu sistemu je nenehen stik njegovega prednjega dela telesa z drugo osebo. Temne maščobne celice, ki so odličen izolator, so veliko bolj na gosto razporejene po hrbtni kakor po trebušni strani telesa. Nenehen frontalni stik med nošenjem je bil skozi evolucijo odlična obramba  pred izgubo telesne toplote.

Sodoben novorojenček potrebuje in zahteva nenehno skrb ravno tako vehementno kakor tisti pred sto tisoč leti, ko je bilo življenje dnevni boj za preživetje. Če nekateri domnevajo da nenehen telesni stik ni več potreben za otrokov nemoten razvoj, to morda drži v pogledu današnjih življenjskih pogojev, vendar pa je v nasprotju s tem,čemur so dojenčki biološko prilagojeni.

Nosite svojega “mladička”….

Pufeta, Trgovina z rabljeno otroško opremo

Avtorica Barbara Košir (www.naravenotrok.si)

Ali veste kako pridobite davčno številko za novorojenčka?

Novorojenček, s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. To pomeni, da vpis izvede davčni urad samoiniciativno. Potrdilo o davčni številki novorojenčka prejmeta starša po pošti približno v mesecu dni po otrokovem rojstvu.

Pridobitev davčne številke za novorojenčka

Se vam s potrdilom mudi?
Če želite potrdilo o davčni številki takoj po rojstvu vašega otroka (potrebujete ga npr. za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana), ga lahko pridobite na kateremkoli davčnem uradu. Seznam uradov s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani DURS. S seboj morate imeti izpolnjen obrazec DR-02 (obrazec lahko dobite tudi na davčnem uradu), veljaven identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) in otrokov rojstni list. Tudi v tem primeru potrdilo o dodeljeni davčni številki za novorojenčka prejmete takoj oziroma v nekaj dneh po pošti.

Primer izpolnjenega obrazca

Več: Davčni urad Republike Slovenije

Velikonočna nagradna igra

Vsi, ki boste do torka 26. 3. v trgovini Pufeta kupili v vrednosti nad 20 € ali v trgovinico kaj prinesli prodati, boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Nagrada je velikonočno čokoladno jajce in darilni bon v vrednosti 10 €.

Trgovina Pufeta, Velikonočna nagradna igra

V kolikor nimate ideje, kaj podariti prijateljem, sorodnikom…ob rojstvu otroka ali rojstemu dnevu, lahko v trgovini Pufeta kupite darilne bone v vrednosti 5 €, 10 € ali 20 €.

43 razlogov za nošenje otroka

Mamice pogosto slišijo nasvete, naj dojenčka le preveč ne nosijo, ker ga bodo razvadile. Pa vendar je strah odveč, saj nošenje prinaša ogromno koristi tako za otroka kot starša.

1. Nošenje dojenčka okrepi povezanost med materjo in otrokom, ki je obstajala že v maternici, ta pa je nujno potrebna za ustrezen razvoj otroka in za primerno raven materinega hormona prolaktina.

2. Nošenje dojenčka omogoča očetu, da je aktivno vključen v skrb za otroka, hkrati pa izboljšuje povezanost v družini.

3. Nošenje dojenčku pomaga ohranjati ravnovesje in mu zagotavlja gibanje v vseh treh smereh, ki so bistvene za zaznavanje (zavedanje telesa).

4. Nošenje dojenčka zagotavlja naravni ritem gibanja in tipne stimulacije, ki  jih dojenček potrebuje za ustrezen nevrološki razvoj.

5. Nošenje dojenčka spodbuja optimalni razvoj malih možganov, edinega dela možganov, katerega število celic se nenehno povečuje, ko otrok postaja starejši.

6. Nošenje dojenčka omogoča materi, da se nenehno odziva in zaveda svojega otroka ter znakov, ki ji jih pošilja. Nošenje dojenčka povečuje starševsko občutljivost in dojemljivost za otrokove potrebe. Matere postanejo tako občutljive, da lahko predvidijo, kdaj bo otrok lačen, kdaj se bo zbudil in kdaj bo potrebno zamenjati pleničko.

7. Nošenje dojenčka je varno in staršu omogoči, da ima proste roke.

8. Nošenje dojenčka omogoča otroku, da aktivno sodeluje pri hoji, pogovoru, delu in gibanju starša.

9. Nošenje dojenčka v culi ali nahrbtniku je najbolj udoben in preprost način nošenja, ki enakomerno porazdeli težo od ramen do bokov ter postavi težišče dojenčka tako blizu telesa starša kot je le mogoče.

10. Nošenje dojenčka prispeva k razvoju hrbtnih mišic, kar pripomore tudi k boljši drži osebe, ki otroka nosi.

11. Dojenčke je enostavno nositi in starši se naučilo sprostiti in dotikati, tudi če sami tega niso bili deležni v otroštvu ali pa imajo težave s telesno intimo in bližino.

12. Nošenje znižuje raven stresnih hormonov in adrenalina v krvnem obtoku tako otroka kot starša.

13. Pri dojenčkih, ki jih ne nosijo, obstaja tveganje za nepravilen ali nepopoln razvoj določenih povezav v možganih, zato so kasneje v življenju lahko nagnjeni k odvisnosti.

14. Dojenčki, ki jih nosijo, razvijejo močno vez s svojimi materami in trdne in varne čustvene temelje svoje psihe.

15. Nošenje dojenčka močno zmanjšuje jok in sitnost, matere pa se počutijo bolj usposobljene in je zato manj verjetno, da se bodo do otroka vedle na neprimeren način.

16. Nenehno nošeni dojenčki so se hitreje sposobni ločiti od matere in bolj čustveno zaupajo vase.

17. Nošenje dojenčka ustvarja pogoje za zdrav razvoj telesne intimnosti in dotikanja med starši in otroci. Nošenje daje otroku zdrava sporočila o dotikanju in otroci se naučijo prejemanja in izkazovanja naklonjenosti na zdrav način. Za te otroke je manj verjetno, da bodo imeli pozneje v življenju težave v spolnosti.

18. Dojenčki, ki se jih stalno dotika in nosi, bodo razvili večje možgane od dojenčkov, ki so brez tovrstne stimulacije.

19. Dojenčki, ki jih nosijo, imajo nižjo stopnjo smrtnosti kot dojenčki, ki nimajo stalnega stika s staršem.

20. Nošenje dojenčka (kengurujčkanje) zelo koristi nedonošenčkom in zmanjša njihovo umrljivost.

21. Nošeni dojenčki jokajo manj, se smejejo več in so manj nagnjeni k bruhanju in polivanju.

22. Dojenčki, ki so nošeni, imajo manj kolik in črevesnih krčev.

23. Nošeni dojenčki se bolje povežejo s svojimi starši.

24. Nošenje dojenčka omogoča staršem, da izpolnijo svoje dnevne obveznosti in so še vedno v tesnem telesnem stiku z otrokom.

25. Nošenje dojenčka razvija povezanost med starši in otrokom, kaže ljubezen in naklonjenost, ljubezen med staršem in otrokom pa se konstantno izraža.

26. Nošenje dojenčka pokaže otroku, da je ljubljen, varen, zavarovan in da nekdo skrbi zanj.

27. Nošenje ustvarja otroke, ki so bolj vključeni v življenje staršev, starši pa so manj izolirani kot odrasli.

28. Nošenje dojenčka omogoča otrokom, da so v središču dejavnosti, ne pa v centru pozornosti, kar je zdravo ozračje za razvoj empatije, naklonjenosti in občutka samospoštovanja.

29. Nošenje dojenčka omogoča stalen in enostaven dostop do dojenčkovega vir hrane, to je materinih prsi.

30. Dojenčki spijo udobno in dlje časa, medtem ko se nosijo.

31. Nošeni dojenčki imajo trden občutek samozavesti in neodvisnosti.

32. Nošenje dojenčka je najbolj pomemben dejavnik za njegov socialni razvoj in razvoj na splošno.

33. Nošenje dojenčka je naravno pomirjevalo, ki pomaga zaspati živčnemu in utrujenemu dojenčku.

34. Nošenje dojenčka stimulira receptorje za tip v koži, razvoj mišičnega tonusa, povečuje pretok krvi, spodbuja dihanje in pomaga pri prebavi.

35. Nošenje dojenčka obsega elemente pritiska, gibanja, veselja, toplote, varnosti, zvoka, ki so bistvenega pomena za razvoj vestibularnem živčnega sistema.

36. Nošenje dojenčka nudi točno stopnjo in vrsto stimulacije, ki jo otrok potrebuje, spodbuja njegov živčni sistem in zagotavlja tiho in mirno budnost.

37. Starejši dojenčki se naučijo več, če so v pokončnem položaju ali pol-pokončnem položaju, ki spodbuja stanje budnosti. Nošenje dojenčka prispeva k razvoju mišic, ki jih dojenček potrebuje za sedenje, stanje in hojo. [/number]

38. Nošeni dojenčki imajo močnejše mišice vratu in ramen in povprečno shodijo pri desetih mesecih, kar je vsaj 2 meseca prej kot v povprečju shodijo dojenčki.

39. Nošeni dojenčki imajo manj vrtoglavic in povečano telesno gibljivost v odrasli dobi, boljši občutek za ravnotežje, večjo natančnost gibanja, in boljše zavedanje svojega položaja v prostoru.

40. Nošenje dojenčka skrajšuje čas, ko je dojenček odvisen od svojega skrbnika, dojenčki pa se začenjajo ločevati od staršev prej in za daljša obdobja, za kar gre iskati vzrok v varni navezanosti na starše.

41. Nenehno nošenje dojenčku omogoča, da dopolni svojo zunaj maternično gestacijsko obdobje, ki je potrebno za pravilen razvoj in zdravje.

42. Nošenje dojenčka ustvarja intuitivno občutljivost matere, ki omogoča, da predvidi dojenčkovo razpoloženje in potrebe ter v polnosti izkusi radost materinstva.

43. Nošenje dojenčka lahko pomaga zmanjšati poporodno depresijo pri materi, ki je imela negativno izkušnjo poroda in ji pomaga stabilizirati njena čustva.

 

Trakovi in nosilke BOBA v mesecu decembru znižani za kar 15%!!! Pokličite in naročite na 041 281 581.

Več…

AMZS test 33 otroških varnostnih sedežev 2012

Morda številka 33 preskušenih sedežev izgleda majhna, a je treba vedeti, da za ugotovitev resničnega stanja vsakega sedeža potrebujemo veliko najrazličnejših dejanj. Varnost vsakega sedeža preskusimo tako pri čelnem kot pri bočnem trku in to za vse homologirane skupine otrok. Če je nek sedež homologiran za tri starostne skupine, ga v čelnem in bočnem trku preskusimo s preskusnimi lutkami za vsako velikost, kar pomeni, da lahko s takim sedežem opravimo tudi po šest preskusnih trkov.

Več o testu 33 otroških varnostnih sedežev >>

 

Pomigajte s trebučki s Tito Tušar, 20.4. na LUNGu

Vse nosečnice lepo vabljene na Lung (Ljudska univerza Nova Gorica) v petek 20.4. ob 19h, kjer boste s trebuščki skupaj pomigali, izmenjali izkušnje in se sproščali. Z vami bo Tita Tušar, univ. dipl. pedagog, doula in voditeljica telesne aktivnosti med nosečnostjo. S seboj prinesite podlogo, vodo, manjšo blazino.